Poleg diabetesa še obolenje ščitnice

Aktualno

Iskalka resnice in modrosti, načelna, že enajsto leto laktovegetarijanka, samoironična, disciplinirana. Kiparka, umetnica, raziskovalka, zbirateljica in sestavljalka diabetičnih in diabetično-veganskih sladic, avtorica člankov o sodobni likovni umetnosti, objavljenih v Večeru, Pogledih, Tribuni, Razpotjih itd.  Diabetik tipa 1. Vse to je Kaja Kraner. Vse poskuša in vse zmore.

Kdaj so ti diagnosticirali sladkorno bolezen?

Sladkorno bolezen sem dobila pred dobrim letom dni, diagnosticirali pa so mi jo slučajno, saj se je za tip 1 razvijala neobičajno počasi. Približno dva  meseca sem opažala značilne simptome, kot na primer izgubljanje teže, pogosta žeja in posledično uriniranje, sicer se pa nisem počutila nič pretirano slabše. Osebno zdravnico sem obiskala zaradi vnetja mehurja, kjer sem omenila tudi izgubo teže, tako da me je poslala na analizo krvi in urina, ki ni vključevala analize krvnega sladkorja, ker sprva ni posumila na diabetes. Šele ob kasnejših laboratorijskih analizah se je izkazalo, da imam krvni sladkor zelo visok, 21 mmol/l že na tešče, tako da sem morala urgentno na inzulin. Poleg diabetesa so laboratorijski izvidi pokazali še bolezen ščitnice, latentno hipotirozo, imenovano Hashimotov tiroiditis, ki je ravno tako avtoimune narave.

So te po postavitvi diagnoze tudi hospitalizirali?

Nisem bila hospiralizirana, ker ni bilo hujših zapletov. Po postavljeni diagnozi sem nekaj dni obiskovala dnevni hospital, kjer so me naučili osnovnega ravnanja z inzulinom in je potekal toliko časa, da sem imela krvni sladkor v mejah normale. Prehranjevali smo se po »sladkorni dieti«, se naučili meriti sladkor, aplicirati inzulin, tako da je lahko diabetolog tudi približno določil ogljiko hidratno razmerje, na podlagi katerega si doma sam določaš vrednosti inzulina. O prehrani in sprotnem določanju OH faktorjev sem se veliko naučila na izobraževanju za funkcionalno inzulinsko terapijo. Potekalo je par tednov po postavljeni diagnozi in ker sem imela zelo pogoste hipoglikemije, sem se odločila, da kar sama poskušam čim natančneje določiti koliko inzulina glede na zaužite ogljikove hidrate potrebujem.

Zdravljenje je bilo torej treba vzeti v svoje roke?

Potrebno se je zavedati, da so strokovne informacije zgolj osnova, ki zahteva še veliko samoiniciativnosti, sploh pa samoizobraževanja in preskušanja. Potrebno se je pač odločiti, v kolikšni meri si se pripravljen s svojo boleznijo ukvarjati. Če si še relativno mlad, je vsekakor smiselno vzeti stvari v svoje roke, po možnosti začeti sam skrbeti za lastno prehrano, ker lahko na tak način najbolj natančno določiš odmerke inzulina. V končni fazi je veliko dela in računanja le kakšen mesec dni, potem si vsebnost ogljikovih hidratov za večino živil že lahko zapomniš ali jo določiš tudi po občutku, tako da neprestano tehtanje niti ni več potrebno.

Že več let si laktovegetarijanka in sedaj tudi veganka, ne uživaš mesa, jajc in mleka, kaj dosti slabih navad v prehrani pač nimaš. Kaj jev tem pogledu novega prinesel diabetes?

Na splošno me je prizadelo samo dejstvo, da sem bolna, ker sem se vedno imela za dokaj zdravega človeka, ki ni praktično nikoli potreboval zdravnika, nato pa so mi diagnosticirali kar dve neozdravljivi bolezni. Prehod na sladkorno dieto zame ni bil šok, ker sem se bila že pred tem navajena držati laktovegetarijanske/veganske diete, torej kuhati brez številnih sestavin, hkrati pa vključevati številna živila, ki niso pogosto na povprečnem jedilniku, na primer ajda, prosena kaša, kvinoja, amarant, leča, čičerika, soja in sojini izdelki, veliko sadja in zelenjave itn.. Ko sem osvojila te osnove, sem poskušala k zdravljenju pristopiti bolj celostno. Ne razmišljam o tem, za kaj vse bom morebiti prikrajšana in se ne smilim sama sebi, ampak poskušam iz tega izvleči najbolje.

Misliš, da je pri bolezni pomembno tudi duševno poglabljanje v samega sebe?

Zaradi bolezni, sploh če zboliš mlad, lahko ozavestiš lastno telesno in psihično krhkost. Bolezen spodbuja, da se začnemo v večji meri poslušati, dajemo več poudarka na kvaliteto življenja, v nekem smislu poskušamo bolj poglobljeno skrbeti zase in se zavemo lastnih omejitev. Verjamem ‒ in to mislim, da je super tolažba ‒ da bolezen ni izključno nekaj slabega, ampak nas na nek način prisili, da začnemo razmišljati o določenih stvareh, o katerih sicer najverjetneje ne bi.

Imaš zaradi diabetesa omejitve pri svojem delu in vsakdanjem življenju?

Glede na to, kar trenutno počnem (doktorski študij, pisanje člankov, raziskovanje), me bolezen ne ovira preveč, saj večino časa preživim za knjigami in računalnikom. Sama si naložim toliko dela, koliko mi odgovarja. Ne predstavljam si, da bi se bolj resno ukvarjala s kakšnim športom, kot sem se, ko sem bila mlajša, ker sem zelo nagnjena k hipoglikemijam ob fizičnih aktivnostih. Ključno je, da imam vedno s seboj glukozo, oziroma nekaj sladkega.

Kako bolezen sprejema tvoja okolica?

Bolezni ne skrivam, ampak je tudi ne kažem, ker ljudje bolnike pogosto na nek način pomilujejo, tega pa ne maram. Bolezni ne dojemam kot nekaj posebnega, včasih celo pozabim nanjo, a ljudje, odkar vedo, da sem bolna, ko vprašajo kako sem, pravzaprav mislijo, kako je z mojim zdravjem. Kot da bi zanimanje o mojem “duševnem stanju” in počutju, na nek način avtomatično nadomestilo zdravstveno, fizično. Ta domnevni dualizem mi je zanimiv čisto tako, študijsko.

Si mogoče zaskrbljena zaradi zapletov, ki so značilni za diabetes?

Na začetku sem bila, ker sem prebirala veliko literature, rahlo paranoična že ob vsakem mravljinčenju v stopalih. Zdaj se tolažim, da zapleti verjetno ne bodo nastopili še tako kmalu. Sicer me je rahlo groza tega, da pogoste hipoglikemije vplivajo predvsem na možgane, tako da sem nekoliko dvignila okvirje sladkorja, ker če že izbiram, katerim delom telesa bi “raje” manj škodovala, potem vsekakor izberem svoj kognitivni aparat, ker ga še potrebujem.

Tekst: Lara Logar

 

 

 

 

Komentarji

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.