Sladkorna bolezen (diabetes, diabetes mellitus) MKB E09-E14

Diabetes je presnovna (endokrina) bolezen, ki se pojavi kot posledica problemov s proizvodnjo in oskrbo telesa z inzulinom.

Večina hrane, ki jo pojemo, se spremeni v glukozo, obliko sladkorja. Glukozo potrebujemo kot vir energije, ki daje moč mišicam in drugim tkivom in je glavna hrana možganov. Glukoza se po telesu prenaša s krvjo, da jo lahko celice mišic in tkiv uporabijo, pa je potreben hormon inzulin. Brez inzulina telo ne more pridobiti nujno potrebne energije iz hrane.
Pojavnost v letu 2013: v svetu 371 milijonov bolnikov (Vir: IDF)
v Sloveniji 125.000 diagnosticiranih bolnikov (Vir: IVZ)

Po podatkih Mednarodnega združenja za diabetes /IDF ima naj bi se v naslednjih dvajsetih letih število obolelih dvignilo na 500 milijonov. Vsako leto se razvije diabetes pri 7 milijonih ljudi.

Diabetes mellitus tip 1 ali juvenilni diabetes je imunsko povzročeni inzulinsko odvisni diabetes. Povzroči ga avtoimuna reakcija, ko obrambni sistem telesa napade celice beta, proizvajalke inzulina v trebušni slinavki in jih uniči. Zakaj do tega pride, še ni razjasnjeno. Bolezen zahteva takojšnje zdravljenje z inzulinom, ki je namenjeno uravnavanju ravni glukoze v krvi in je doživljenjsko.
Pojavnost: do 5 % vseh primerov diabetesa

Diabetes mellitus tip 2, imenovan tudi starostni diabetes je bolezen življenjskega stila in se običajno pojavlja po 45 letu starosti pri ljudeh s preveliko telesno težo. Zaradi širjenja debelosti med mladimi, beležimo pojavnost diabetesa tipa 2 že med mladimi. Tip 2 je najbolj pogost tip diabetesa, nanj odpade 90 – 95 odstotkov vseh primerov diabetesa.
Pojavnost: 95 % vseh primerov diabetesa

Gestacijski ali nosečniški diabetes se začasno razvije pri nekaterih ženskah med nosečnostjo in običajno po porodu izgine. Ženske z nosečniškim diabetesom so bolj ogrožene, da v kasnejših letih zbolijo za diabetesom tipa 2.
Pojavnost: 2 do 5 % nosečih žensk

Prediabetes
Mednarodna klasifikacija bolezni/MKB – dopolnjena različica opredeljuje med bolezenskimi stanji tudi prediabetes, kot nenormalno glukozno (ogljikohidratna) regulacija in toleranca. Posledično je motena mejna bazalna glikemija (IFG) in toleranca za glukozo (ogljikove hidrate) (MTG).
Klasifikacija natančneje opredeljuje: prediabetes z ledvičnim zapletom in z očesnim zapletom, prediabetes z nepravilnostmi na majhnih žilah (mikrovaskularnime), prediabetes z nevrološkim zapletom, prediabetes s polinevropatijo, prediabetes s perifernim žilnim zapletom, prediabetes s perifernim žilnim zapletom, brez gangrene, prediabetes s perifernim žilnim zapletom, z gangreno, prediabetes z več zapleti, prediabetes z več mikrovaskularnimi zapleti in prediabetes z značilnostmi inzulinske rezistence.

 
 
 
STRINJAM SE

Spletna stran uporablja piškotke za boljše delovanje

Z brskanjem po naši spletni strani se strinjate, da lahko uporabljamo piškotke, ki so namenjeni vaši boljši uporabniški izkušnji na naši spletni strani. Za lastne potrebe analitike uporabljamo Google Analytics, ki v ta namen namesti piškotke (izbriši GA piškotke). Več o piškotkih.